Pričujoče delo opisuje sestavo grafičnega sklada na operacijskem sistemu Linux. Opisuje posplošen model grafičnih skladov, nekaj osnov grafične strojne opreme - medpomnilnika okvirjev (angl. framebuffer device), grafične procesne enote (GPE) in grafičnih kartic - in pa posamezne komponente ter najpogostejše aplikacije, ki jih zasledimo na Linuxovih sistemih. To so (poleg jedra in gonilnikov) grafični API (OpenGL z implementacijo Mesa), podsistema DRM in infrastruktura DRI, okenski sistemi in prikazni strežniki (okenski sistem X in Wayland Compositor), kompozitor in ostala višjenivojska grafična orodja.
Cilj je približati osnove grafičnega programiranja na Linuxu začetnikom na tem področju. Za razumevanje spodnjih konceptov je potrebno razumeti le nekaj osnov delovanja in organizacije računalniških sistemov ter delovanja Linux operacijskega sistema (npr. sistemski klici). Navedeni primeri so napisani v jeziku C.
Pričujoče delo se ne poglablja v matematiko, ki opisuje računalniško grafiko. Prav tako delo ni priročnik za uporabo katerekoli navedene knjižnice; tu ni opisov, katere funkcije in strukture sestavljajo OpenGL, okenski sistem X ali podsisteme Linux jedra, niti ni navodil za uporabo visokonivojskih orodij, kot je GTK+. Pričujoče delo zgolj daje izhodišče za začetnika, ta pa se lahko po svojih željah nato poglobi v posamezne dele grafičnega sklada.
Priporočeno je imeti naložen paket texlive v celoti (tj. z vsemi knjižnicami).
Za prevajanje:
Ukaz po spreminjanju datoteke linux_grafika.tex:
lualatex --shell-escape linux_grafika.texUkazi po spreminjanju datoteke refs.bib (citati):
lualatex --shell-escape linux_grafika.tex
bibtex linux_grafika
lualatex --shell-escape linux_grafika.tex
lualatex --shell-escape linux_grafika.texTe štiri vrstice so zapisane v datoteki compile.sh, ki ga je možno pognati namesto teh ukazov.